Krajevna skupnost Podpeč-Preserje je največja krajevna skupnost v Občini Brezovica, saj obsega približno 46 % površine (4.153 ha) celotne občine in ima tudi največ prebivalcev – 3.305 (po podatkih zadnjega popisa iz leta 2018). V krajevno skupnost je vključenih devet naselij (vasi): Dolenja Brezovica, Gorenja Brezovica, Goričica pod Krimom, Jezero, Kamnik pod Krimom, Planinica, Podpeč, Preserje in Prevalje pod Krimom. Krajevna skupnost je zelo razgibana in razpeta na vse štiri strani. Značilnost samih krajev je tudi prepletanje dveh različnih naravnih pokrajin – kraški svet Krimskega hribovja in Ljubljansko barje.
Zgodovinsko je območje krajevne skupnosti Podpeč-Preserje doživelo številne spremembe, saj so omenjeni kraji v preteklosti pripadali različnim lokalnim skupnostim (Občina Tomišelj, Občina Vič itd.). Prav tako so se krajani naselij skozi zgodovino vseskozi aktivno udeleževali različnih aktivnosti ter med seboj tekmovali v različnih opravilih. Značilnost teh krajev je tudi pripadnost prostovoljstvu, še posebej prostovoljnemu gasilskemu udejstvovanju. Zgovoren primer je, da od desetih prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo v Občini Brezovica, kar šest domuje v naši Krajevni skupnosti Podpeč-Preserje domuje kar šest.
Zaradi razgibane narave in naravnih danosti od Barja do travnatih in gozdnih površin so naši kraji primerni za različne turistične in športne aktivnosti, kot so pohodništvo, kolesarjenje in ogled različnih naravnih in kulturnih znamenitosti.
Na koncu uvoda naj izpostavimo tudi bogato društveno dejavnost. Na območju krajevne skupnosti deluje več aktivnih društev z različnih področij, med njimi Športno kulturno turistično društvo Lokvanj, Kulturno društvo Podpeč – Podpeški oktet, Društvo upokojencev Podpeč-Preserje, Planinsko društvo, Društvo žena in deklet podeželja Krim, Čebelarsko društvo Krim, Namizno-teniški klub Preserje, Šahovsko društvo Podpeč, Umetniško društvo Hrošč, Društvo Združene dejavnosti odgovornih Barjancev – ZDOB in še mnoga druga.
Če imate nekaj minut časa, vabljeni k poslušanju prispevka na radiu Primorski val, ki nas je obiskal v 2024:
http://www.primorskival.si/novica.php?oid=16009
PODPEČ
Pod sv. Ano, na zahodnem pobočju krimskega pogorja, leži obcestna vas Podpeč. Znana je predvsem po kamnolomu, iz katerega so v preteklosti pridobivali podpeški apnenec, bolj znan pod imenom Podpečan. Izkoriščali so ga že Rimljani, ki so celo izkopali nov odsek struge Ljubljanice bližje Podpeči, da so ga lahko s čolni vozili v Emono. Podpečan je bil zelo priljubljen material slovenskega arhitekta, univerzitetnega profesorja in akademika Jožeta Plečnika (1872–1957), ki ga je v svojih delih uporabljal predvsem kot okrasje. Med njegova bolj znana arhitekturna dela spadajo Narodna in univerzitetna knjižnica, Tromostovje, Križanke, ljubljanske Žale, Plečnikova tržnica in druge. V Podpeči je bilo pomembno pristanišče vse do 19. stoletja, ko je bila zgrajena železniška povezava preko Ljubljanskega barja.
Slika 1: Podpeški apnenec, Podpečan v NUK – Narodna in univerzitetna knjižnica (vir: Wikipedija)
Cerkev sv. Ane stoji na hribu tik nad Podpečjo, od koder je prekrasen razgled po vsem Ljubljanskem barju od Vrhnike do Škofljice. Zato je priljubljen cilj mnogih domačih in okoliških romarjev ter turistov. Cerkev sv. Ane v sedanji obliki je iz konca 16. ali začetka 17. stoletja. Sezidana je na temeljih stare gotske cerkve. Leta 1968 so jo domačini obnovili, žal pa notranja obnova ni dokončana, saj je cerkev skoraj brez opreme.
Slika 2: Cerkvica sv. Ane (avtor Nuša Svete)
Apneničarstvo je zelo stara dejavnost, s katero pridobivajo apno za zidavo in beljenje. Ljudsko izročilo pravi, da je kraj Podpeč po tej obrti dobil celo svoje ime. Kuhanje ali žganje apna je zelo zahtevno opravilo, saj je treba najprej v kamnolomu nalomiti apnenec, ga v apnenici zložiti v obok, pri katerem je treba paziti na natančno zlaganje. Ko je apnenica naložena do vrha, zazidajo vhod in skozi majhno odprtino kurijo od pet do devet dni. Ko je delo končano, se apno hladi več dni, nato pa se v posebnih bazenih gasi. Zdi se, da se bo apneničarstvo v Podpeči ohranilo še naprej, saj je zanimanje za tako pridobljeno apno še vedno veliko.
Pred leti so furmani s konjskimi vpregami vozili v Ljubljano podpeški marmor, gospodinje pa so na tržnico peljale prodajat pridelke. Danes je kočijo, poznana tudi pod imenom zapravljivček, možno videti predvsem na posebnih svečanostih, porokah in vaških srečanjih.
Poleg naštetih zanimivosti pa je v Podpeči še veliko drugih turističnih priložnosti, ki so povezane s kulturno dediščino in se v zadnjem obdobju ponovno obujajo. Med te sodi znamenit Podpeški most, ki ima dolgo in zanimivo tradicijo. V spodnjem posnetku lahko vidite nekaj zgodovinskih utrinkov in misli o omenjenem mostu.
https://www.youtube.com/watch?v=ZkW6L5xxhxE&t=29s
K temu naj omenimo še letališče v Podpeči, ki je imelo še v ne tako daljni preteklosti pomembno vlogo, saj so bili na njem organizirani zanimivi letalski mitingi. Tudi plovnost Ljubljanice od Špice (Ljubljana) do Podpeči bi lahko bistveno pripomogla h kakovosti turistične ponudbe v teh krajih.
V Podpeči se začenjajo lepe izhodiščne točke za obisk barjanskih osamelcev, sv. Lovrenca, sv. Ane, sv. Jožefa in Žalostne gore, tu se začenja tudi ena glavnih poti na Krim.
JEZERO
Vas Jezero se ni razvila ob cerkvi kot večino vasi, temveč ob izvirih vode in ob poti Podpeč–Ig, ki je prvotno potekala po vaškem klancu. Kasneje je bila pot prestavljena ob rob vasi.
Lastniki vasi so bili Auerspergi (Turjačani oz. turjaški grofje), ki so imeli ob jezeru letno rezidenco.
Za vas Jezero je najbolj značilno kraško jezero okrogle oblike, ki je z globino 51 metrov najgloblje naravno jezero v Sloveniji, razglašeno tudi za naravni spomenik.
Jezero je zavarovano kot naravni spomenik in je zaradi slikovite okolice prijetna izletniška točka. Domačini poznajo legendo o zmaju, ki pravi, da sega voda daleč pod zemljo. V njej leži strašen zmaj, po domače lintvern, ki ima glavo pod cerkvico sv. Ane, rep pa mu sega daleč pod Krim. In kadar z njim zamahne, nastane povodenj. Tu je tudi gozdna učna pot, ki povezuje vse skupnosti in ustanove Ljubljanskega barja.
Slika 3: Jezero (avtor: Nuša Svete)
Lepa turistična točka privablja poleti številne ribiče, kopalce in sprehajalce, ki imajo obilo možnosti za planinske pohode. Iz Jezera vodi planinska pot do Planince, od koder je čudovit razgled na Barje in njegove osamelce. Na tej planoti je obnovljena cerkev sv. Tomaža. V okolici lahko najdemo več kraških jam. Ena od njih se imenuje Ledena jama, ki so jo domačini v preteklosti uporabljali za shranjevanje hrane kot naravni hladilnik.
Slika 4: Ledena jama (vir: Wikipedija)
Na malem gričku levo od vasi Jezero že od konca 12. stoletja sameva majhna cerkvica sv. Lovrenca, grajena v romanskem slogu in po velikosti enaka cerkvici na Planinci.
Slika 5: Cerkvica sv. Lovrenca (vir: Wikipedija)
Ob vznožju griča leži »Tariška jama«, kjer so v zgodovini kmetje pripravljali lan za njegovo nadaljnjo uporabo in tkanje.
Vila Kobi je bila zgrajena leta 1925 po načrtih znanega arhitekta Iva Spinčiča na željo družine Kobi. K objektu spadata tudi zunanji bazen in lep park, zasajen s tisami, vrbami, rdečimi bukvami in še nekaterimi drugimi drevesi. Podjetje Hoja jo je leta 1964 odkupilo od lastnice in v njej organiziralo zdravstveno službo za bližnjo in daljno okolico. Sedanji lastnik, občina Brezovica, se je obvezala, da vili povrne nekdanji sijaj.
Slika 6: Vila Kobi (vir: Wikipedija)
V naselju Jezero je tudi Podružnična šola Jezero, ki deluje pod okriljem Osnovne šole Preserje in je bila zgrajena leta 1925. V letu 2025 je praznovala svojo 100-letnico obstoja in na to so Jezerci še posebej ponosni.
PLANINCA
Ko popotnik prihaja v naše kraje, se v njegovi daljavi na pobočju krimskih gozdov blešči mala cerkvica sv. Tomaža na Planinci. Postavljena je bila že leta 1321, takrat pod župnijo Ig, danes pa spada pod župnijo Preserje. Planinca je tudi najmanjši kraj naše občine, saj ima le tri prebivalce.
Slika 7: Sv. Tomaž Planinca (vir: Wikipedija)
PRESERJE
Gručasta vas Preserje leži ob vznožju hriba s cerkvijo sv. Jožefa, ki se razteza od Podpeči do Rakitne. V vasi je župnijska cerkev sv. Vida, ki jo krasi pomembna zgodnjebaročna arhitektura iz leta 1711.
Cerkev sv. Vida v Preserju je prvič omenjena že leta 1321, verjetno pa je obstajala že prej. Sedanja je bila sezidana v baročnem slogu leta 1711, posvetil pa jo je goriški nadškof Mihael Attems leta 1752. Cerkev sta deloma poslikala Štefan Šubic in Janez Šubic, veliko kupolo pa slikar Trpin. Orgle so Milavčeve. Zelo lepi kamniti oltarji so izdelani iz podpeškega marmorja in so delo kamnoseške delavnice v nekdanjem kartuzijanskem samostanu v Bistri pri Borovnici.
Slika 8: Cerkev sv. Vida (vir: Wikipedija)
Slika 9: Poslikave v cerkvi sv. Vida (vir: Wikipedija)
Med vasjo Preserje in Dolenja Brezovica se razprostira kraško polje Ponikve. Ob dežju je polje poplavljeno, sicer pa po njem vijuga Kraški potok. Voda odteka skozi požiralnik v nižjo ležečo vas Podpeč. Znani geograf Melik meni, da so Ponikve najmanjše kraško polje v Sloveniji z vsemi značilnostmi.
Slika 10: Ponikve (avtor Manca Korelc, vir:
https://mojajezera.si/seznam_mojih_jezer/270/presihajoce_jezero_ponikve/ )
V naselju Preserje stoji tudi Osnovna šola Preserje, ki je bila ustanovljena leta 1854, zato je v letu 2024 praznovala 170-letnico obstoja.
DOLENJA IN GORENJA BREZOVICA
Med obronki Slemena, Lopate in Vrha je strnjena hribovska vas Gorenja Brezovica, katere središče vasi zaznamuje votivna kapela iz leta 1926.
V vasi Gorenja in Dolenja Brezovica so domačini ohranili domača hišna imena, po katerih se poznajo še danes.
Učenci OŠ Preserje so z raziskovalno nalogo odkrivali pomen in izvor hišnih imen, za zaključek pa so vas opremili z značilnimi tablami.
Na južnem delu vasi pod Dolenjo Brezovico se razprostira poplavno kraško polje Ponikve s ponikalnico, na ravnici pod naseljem Kamnik pod Krimom pa leži kraški bruhalnik. Z Dolenje Brezovice se odpira čudovit pogled na kraško polje Ponikve in vas Preserje s cerkvijo sv. Vida.
KAMNIK POD KRIMOM
Med Žalostno goro, priljubljeno božjo potjo, in Tisovcem je skrita vasica Kamnik pod Krimom s staro gotsko cerkvijo sv. Florijana iz 15. stoletja.
Z železniško povezavo Ljubljana–Trst je tudi Preserje pridobilo železniško postajo, ki stoji v vasi Kamnik pod Krimom ob starem kamnolomu pod Žalostno goro. Kamnino iz kamnoloma pod Žalostno goro so uporabljali za beton, nasipe železniških prog in izgradnjo cest. Izkoriščanje kamnoloma so pred nedavnim opustili in zdaj čaka na nove načrte za prihodnost.
Hrib, na katerem stoji cerkev sv. Jožefa, se imenuje Mlečnik. V cerkvi je nad vhodom v zvonik vklesana letnica 1657. Domneva se, da je bila cerkev takrat sezidana. To je bil čas, ko so zelo častili sv. Jožefa in se mu priporočali. Zato je bila ta cerkev božjepotna. Cerkev sv. Jožefa je pomembna, ker prva uvaja obliko osmerokotnika v našo arhitekturo. V notranjosti je velik oltar, izvrstno delo iz lesa in črnega marmorja, ki izvira iz leta 1686. Po tehniki zidave lahko sodimo, da je delo kraškega stavbarja.
Slika 11: Cerkev sv. Jožefa (vir: Mojaobčina.si)
PREVALJE POD KRIMOM
Naselje Prevalje leži ob stičišču Ljubljanskega barja in vznožja Žalostne gore.
Čudovita baročna cerkev Žalostne Matere Božje na vrhu Žalostne gore je baročno svetišče, zgrajeno na željo domačinov, ki so živeli v hudi stiski in pomanjkanju. Želeli so, da nad njimi bedi sv. Marija in jih varuje. Za pomoč so ljudje prosili zdravnika, ki je bil domačin. Zdravnik je doniral sredstva za gradnjo cerkve na Žalostni gori, posvečeni Žalostni Materi Božji. V notranjosti cerkev krasijo številni kipi in bogato okrašen oltar. Največja zanimivost pa je zagotovo sarkofag mučenca, svetega Jukundusa, ki je umrl okrog leta 30. Prvotno je bil pokopan v Rimu, leta 1740 pa so njegov sarkofag pripeljali na Žalostno goro in s tem dejanjem še dodatno povzdignili tamkajšnjo romarsko pot.
Slika 12: Cerkev Žalostne Matere Božje (vir: dedi.si)
Na Prevalju je tudi arheološko nahajališče, ki potrjuje obstoj mezolitske naselbine na severnem pobočju Šivčevega hriba. Ob Šivčevem prekopu leži bronastodobno kolišče, blizu katerega je bil odkrit tudi drevak, ki pa je bil v sklopu urejanja poljskih jarkov močneje poškodovan in takšen tudi zakopan nazaj na nahajališče.
GORIČICA
Nedaleč od vasi Goričica pod Krimom, ki je zadnja vas v Občini Brezovica in naši krajevni skupnosti, leži Goriški mah – največje in do zdaj najbolj ohranjeno visoko barje na območju Ljubljanskega barja. Na skoraj 19 ha velikih in do dva metra debelih šotnih plasteh najdemo raznolike vegetacijske združbe – od šotnega mahu, rožmarinke, okroglolistne rosike do sestojev puhaste breze, rdečega bora, smreke in krhlike. V jesenskih mesecih nas bodo toplo sprejele in prijetno presenetile za vsako oko nenavadno lepe, medonosne planjave jesenske vrese. Nedvomno gre za zadnji tovrstni biser na Barju.
Leta 2024 je Krajinski park Ljubljansko barje skupaj z Občino Brezovica vzpostavil učno pot, ki je nastala v projektu Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON (LIFE18 NAT/SI/000711) s podporo Evropske unije v okviru finančnega mehanizma LIFE in Ministrstva za naravne vire in prostor. Pot na Mah je prejemnica Zelenega znaka gostoljubnosti 2024 za najboljšo tematsko pot po izboru spletnega glasovanja.
Slika 13: Goriški mah (vir: ljubljanskobarje.si)