Vnanje Gorice objemajo osamelca Gulč in Veliki vrh. Prvič se kraj omenja v srednjeveških urbarskih zapisih iz leta 1414, ko je imela vas sedem kmetij.
Na osamelcu Dobčenica (Zadačenca) so bila najdena mikrolitska orodja. Na slemenu Brce je otroško igrišče in kolesarski poligon. Posebnost vasi so tudi v les vrezana domača hišna imena, ki so obešena na pročelja hiš.
Podružnična cerkev, ki stoji na Gulču je bila nekdaj posvečena sv. Boštjanu. Današnja cerkev sv. Duha je bila zgrajena leta 1526. Posebnost cerkve so freske na lehnjaku, delo domačega umetnika Izidorja Moleta.
Gršakova domačija je ena najlepše urejenih kmetij v Vnanjih Goricah. Zgrajena je bila leta 1863 in je še danes ohranila svoj prvotni izgled. Domači so večkrat prejeli nagrado za lepo urejeno okolico in gostoljubnost. Zanimivost pa je tudi ohranjeno družinsko drevo od vsega začetka Gršakovega rodu.
Vrtci v občini Brezovica nosijo pomembno vlogo pri vzgoji, negi in igri predšolskih otrok. Vrtci so organizirani v petih krajevnih skupnostih občine, v njih pa je vključenih čez 300 otrok vseh starostnih skupin. V vrtcu Vnanje Gorice so upravni prostori za vse vrtce v občini. Delo in življenje vrtcev temelji na kvalitetnih in raznovrstnih programih, pozitivni naravnanosti do narave, dobrem sodelovanju s starši in odpiranju v okolje. Tako si otroci vsakodnevno razvijajo svojo samostojnost, sposobnost razmišljanja ter ustvarjalnega izražanja in si ob tem pridobivajo pozitivno podobo o sebi.
Staro vaško jedro Vnanjih Goric se nahaja tik pod vrhom Gulča, s katerega se ponosno razkazuje cerkev sv. Duha in Velikim Vrhom s prijetnimi rekreativnimi in učnimi potmi. Tipična kmečka arhitektura strnjenega zaselka deluje domače in prijetno.
Kmetijstvo je bilo pred leti glavni vir zaslužka in preživetja na vasi. Veliko zanimivih dogodkov se je pripetilo ob ličkanju koruze, ko se je skupaj zbrala cela soseska.
Dom krajanov. V po vojni zgrajeni in v zadnjih letih obnovljeni zgradbi imajo svoje prostore: zdravstvena postaja, fizioterapija, zobna ambulanta, zobna ambulanta za otroke, ortodont, lekarna, patronažna služba in frizerski salon. Tu ima svoj sedež tudi veliko društev. Srce Doma krajanov pa je dvorana z več kot dvesto sedeži, v kateri se vrstijo številne prireditve.
Ašičeva učna botanična pot, osnovana leta 1993, je imenovana po patru Simonu Ašiču (30.11.1906 – 25.8.1992). Živel je v samostanu Stična in velik del življenja posvetil zdravilnim rastlinam. Leta 1993 je bil poimenovan tudi Ašičev dom, Na Brce 4 (na Griču), ki je sedaj Mladinski center za proučevanje in varovanje barja. Ob stoletnici rojstva velikega Slovenca, 30.11.2006, so se kot Ašičeve poti poimenovale vse večnamenske poti po nastajajočem Krajinskem parku Ljubljansko barje z zaledjem. Sedaj Ašičeva pot po stranskih (servisnih) poteh povezuje vsa naselja. Bolj poznana so: Vnanje in Notranje Gorice, Log, Brezovica, Dobrova, Polhov Gradec, Horjul, Podlipa, Vrhnika, Bistra, Žalostna gora, Preserje, Podpeč, Črna Vas, Tomišelj, Ig, Kurešček, Želimlje, Škofljica, Rakovnik, Trnovo in Vič. Ašičeva pot združuje naselja in ljudi na vseh področjih ter vse vabi k sožitju med seboj in z naravo. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je odobril rumeno-zelene markacije in v les vrezana hišna imena ter pozdravna krajevna imena v značilni “Ašičevi pisavi”. Čeprav si za varne poti prizadevajo vse občine, vrtci, šole, župnije in prostovoljne organizacije, smo k iskanju najboljših rešitev, označevanju in vzdrževanu le-teh v svojih soseščinah najprej povabljeni vsi tam živeči. Ob 100-letnici rojstva patra Simona Ašiča, 30. 11. 2006, so bile povezovalne poti Ljubljanskega barja z zaledjem razglašene za Ašičeve poti.
Prostovoljno gasilsko društvo Vnanje Gorice zbira v svojih vrstah mlade in starejše – veterane. S skoraj 110 leti zgodovine sodijo med najstarejša gasilska društva. Člani tudi aktivno sodelujejo pri dogajanju v kraju. Vnanjški gasilci radi prisluhnejo okolici in vsem pomagajo.
Začetki delovanja Folklorne skupine Rožmarin segajo v leto 1981. Od leta 1982 deluje pod okriljem Kulturnega društva Vnanje Gorice. V času delovanja je skupina prišla na zavidljivo raven ljubiteljskega dela, saj je zvesto ohranjala bogato plesno izročilo, pevsko kulturo in običaje. Veliko narodnega blaga jim je uspelo iztrgati pozabi, med drugimi tudi domača hišna imena, ki sedaj vrezana na table krasijo pročelja hiš in domačij ne le v domačem kraju pač tudi drugje.
Ob vznožju Dobčenice so ugodni pogoji za vzletanje balonov; tu se nadaljujejo tudi kolesarske poti, svoje mesto pa bo našel tudi popotnik ali sprehajalec.
Društvo upokojencev Tulipan ima včlanjenih večino starejših iz domačega kraja in bližnje okolice. Veliko časa posvečajo športno-rekreativni dejavnosti, pogosto organizirajo izlete po domovini. V sklopu društva deluje krajevno združenje rdečega križa, ki nudi pomoč vsem ljudem v stiski.
V Vnanjih Goricah je prvo balonarsko središče v Sloveniji. Postavili so ga naši priznani balonarji, saj ima barje ugodne pogoje za tovrstne prelete. S pomočjo omenjenih mojstrov je vsem omogočeno občudovanje lepot tudi s ptičje perspektive. Na barju so ugodni pogoji za vzletanje balonov; tu se nadaljujejo kolesarske poti, svoje mesto bo našel tudi popotnik, športnik, raziskovalec ali sprehajalec.
Vrt je med ljubitelji poznan kot vrt z najimenitnejšo zbirko perunik v Sloveniji in bogato ponudbo raznolikih trajnic. Je eden prvih v slovenskem prostoru, ki je s svojo zasaditvijo skušal zdramiti v ljudeh drugačen pogled na oblikovanje vrta. Nahaja se ob Podpeški cesti 124, zanj pa skrbi gospod Milan.