Turistične točke

OBČINSKO SREDIŠČE BREZOVICA

Naselje Brezovica predstavlja srce občine, po katerem sama Občina nosi tudi ime. Brezovica je administrativno in upravno središče občine, ki od 90ih let dalje doživlja pravi priselitveni »boom« in izjemno prostorsko širitev. Kraj je v osemdesetih letih avtocesta razdelila na dva dela, naselje pa se je nadalje širilo na ravnino pod avtocesto. Staro vaško jedro je postavljeno ob vznožju Brezoviškega in Debelega hriba.

V zgodovinskih virih se Brezovica prvič omenja leta 1341, naseljeno pa je bilo že za časa Rimljanov, ko je tu potekala prometna povezava med Emono (Ljubljano) in Nauportusom (Vrhniko). Tudi danes je Brezovica pomembna prometna točka – čeznjo potekajo avtocesta, železnica in regionalna cesta proti Primorski.

Krajino starejšega dela naselja kreira baročna župnijska cerkev sv. Antona Puščavnika, ki je bila prvič omenjena v zapisih iz leta 1526. Cerkev je znana po poslikavah Ivana Šubica in kipu sv. Antona Puščavnika na glavnem oltarju, ki je zavetnik cerkve in župnije.

 

LJUBLJANSKO BARJE

Ljubljansko barje pokriva severni del občine oz. skorajda tretjino njenega območja. Razvil se je iz udorine tektonskega nastanka pred 2 milijonoma let in se pogreza še danes. Stopnja oz. hitrost ugrezanja je različna, česar posledica so različne geomorfološke oblike – osamelci (Plešivica, Grič etc.) in ravnice.

Ima funkcijo edinega nižinskega visokega barje v Sloveniji in se uvršča med najjužneje ležeča visoka barja v Evropi. Barje je še posebej priljubljeno med ornitologi, botaniki, biologi, geologi, ribiči in lovci, več kot primerno pa je tudi za različne oblike rekreacije v naravi (zlasti kolesarstvo in pohodništvo).

 

JEZERO PRI PODPEČI

Jezero pri Podpeči je eno najbolj izjemnih naravnih jezer v Sloveniji. Globoko preko 50 metrov (dosegalo naj bi kar 51 m globine!) se uvršča med najgloblja jezera v Sloveniji. Znano je po svojem okroglem tlorisu in je pravi naravni spomenik. Na območju Ljubljanskega barja je to eno najbolj varovanih območij.

Vsem obiskovalcem v toplejših poletnih mesecih nudi možnost za kopanje, ob jezeru pa stoji tudi gostilna, v kateri se je mogoče okrepčati.

Jezero je del kotanje, ki se imenuje Zajezero in jo od Ljubljanskega barja loči nizek skalni prag. Zajazero se napaja iz večih kraških izvirov na južnem in vzhodnem robu močvirnate ravnice, vode pa se stekajo v Mlinski potok in nadalje v jezero. Voda iz jezera, čigar daljši premer meri 135 m, krajši pa 120 m, odteka skozi podzemni lijak.

 

RAZGLEDIŠČA NA ROBU LJUBLJANSKEGA BARJA

SV. ANA nad Podpečjo in Jezerom ponuja najbolj izjemen razgled na Ljubljansko barje, ki sega vse od Vrhnike do Škofljice. Vzpetina se kot utrdba dviga nad Podpeškim kamnolomom in tvori eno najlepših krajin na Barju. Pohodnikom je dostopna iz več smeri – Preserja (lažja pot), Jezera in Podpeči. Na vrhu stoji cerkvica z razgledno ploščadjo. Cerkev je bila zgrajena ob koncu 16. ali začetku 17. stoletja, njeni prvotni temelje pa naj bi segali celo v čase gotike. Pod vrhom Sv. Ane je urejen lesen informativen paviljon, ki obiskovalcem nudi možnost za počitek in senco.

SV. LOVRENC je ena najlepših vzpetin na Ljubljanskem barju. Nahaja se v bližini naselja Jezero in krajini daje poseben pečat. Njen vrh krasita gotska cerkev, zgrajena v 12. stoletju in lesen paviljon, ki služi kot info točka za obiskovalce. Na območju osamelca se nahaja tudi pomembno arheološko najdišče, v katerem najdbe segajo v čas od mezolitika do obdobja Rimljanov.

ŽALOSTNA GORA s cerkvijo Žalostne Matere Božje je znamenita Marijina božjepotna cerkev. Zgrajena je bila leta 1728 v baročnem slogu in je čudovito ohranjena do današnjega dne. Posebna znamenitost je oltar sv. Jukunda, na katerem je steklena krsta z okostjem rimskega mučenca. Okoli cerkve je postavljeno obzidje s trinajstimi postajami križevega pota, štirinajsta pa je pri stranskem vhodu v cerkev. Ploščad in prostor pred cerkvijo ponuja odličen razgled proti Ljubljanskemu barju.

 

PODPEŠKI KAMNOLOM

Podpeški kamnolom je svoj slavni status kamnoloma z enim najlepših kamnov Podpeškim marmorjem pridobil že v času Rimljanov. Območje Podpeči je tako že v času Rimljanov slovelo po dobrem kamnu, zato so Rimljani celo prestavili strugo Ljubljanice k Podpeči! Da je bilo v obdobju Rimljanov v Podpeči živahno, pričajo tudi številne arheološke najdbe iz reke, ki jih ni malo. Pristanišče v Podpeči je ohranilo večji pomen in delovalo vse do 19. stoletja, ko je bila zgrajena železniška proga, ki je prečila Ljubljansko barje.

V kamnolomu se je svoj čas pogosto mudil tudi najslovitejši slovenski arhitekt Jože Plečnik. T.i. Podpeški marmor je bil eden njegovih najpriljubljenejših materialov. Iz podpeškega marmorja so zgrajene mnoge znamenite stavbe v Sloveniji in tujini, ki jih je zasnoval arhitekt Plečnik. Tudi številne hiše na Jezeru in v Podpeči imajo iz kamna oblikovana vhodna vrata in vogale hiše.

Podpeški kamnolom je pomemben tudi z vidika naravne dediščine, saj je razglašen za naravni spomenik. V njem se nahaja temno siv apnenec, ki vsebuje bele lupine fosilnih školjk.

 

PARK OB VILI KOBI

Vila Kobi in park ob njej se nahajata na čudoviti lokaciji, neposredno ob Ljubljanici ter sta pomembno arhitekturno delo znanega arhitekta Iva Spinčiča, ki je bil nekdaj Plečnikov učenec. Vila ima bogato zgodovino – leta 1925 jo je zgradila premožna družina Kobi, v današnjih dneh pa je deloma namenjena javni ter deloma zasebni uporabi. V sklop zunanje ureditve vile je sodil zunanji bazen in čudovit park, ki je danes last občine, v katerem so zasadili vrbe, rdeče bukve, tise in druge drevesnice.

 

CERKEV SV. VIDA

Cerkev sv. Vida je najpomembnejši sakralni objekt v občini, saj ima status kulturnega spomenika. Stoji v jedru kraja Preserje, prvič pa je bila v pisanih virih omenjena leta 1321 (obstajala pa naj bi že prej). Pomembna prelomnica je leto 1711, ko je bila do konca sezidana v baročnem slogi in dobila obliko, kot jo ima še danes. Ogleda vredne so čudovite poslikave v cerkvi, ki so delo Štefana Šubica in Janeza Šubica, veliko kupolo pa je poslikal slikar Trpin. Kamniti oltarji so izdelani iz podpeškega marmorja in so delo kamnoseške delavnice v nekdanjem kartuzijanskem samostanu v Bistri pri Borovnici.

 

KRAŠKO POLJE PONIKVE

Kraško polje Ponikve je eden najbolj izjemnih kraških pojavov v Sloveniji, saj je po mnenju priznanega geografa Antona Melika najmanjše kraško polje v Sloveniji. Leži med naseljema Preserje in Dolenja Brezovica in zelo pomembno je, ob katerem letnem in vremenskem času ga obiščete. Ob sušnejših obdobjih vas pričaka prijetna travnata ozelenjena kotanja, ki je prepredena s kolovozi, strugami suhih potokov in požiralniki. Ob obilnejših padavinah pa poplavlja in nastane pravo jezero, kar obiskovalcem ponuja krasen pogled, zlasti iz okoliških višjih predelov, ki se dvigajo nad krajino. Po polju teče vodotok Kraški potok, voda pa skozi ponore na severnem in vzhodnem robu polja ponikne in se ponovno pojavi na robu Ljubljanskega barja pod naseljem Kamnik.

 

GORIŠKI MAH

Goriški mah je pravi dragulj Barja, ki obiskovalca prevzame s svojo neverjetno krajino in naravo, ki obiskovalcu nudita možnost za umirjanje v naravi in opazovanje njenega bogastva!

Naravni rezervat je največji in najbolj ohranjen ostanek visokega barja na območju Ljubljanskega barja, na katerem se je v več tisočletjih nabrala do 2 m debela plast šote. Nahaja se v bližini vasi Goričica pod Krimom in obsega skoraj 19 ha. Območje porašča čudovit gozd, v katerem se prepletajo breze, smreke, krhlike in rdeči bori, mestoma pa tudi šotni mahovi (v kanalih med gozdom in potmi). Goriških mah je dostopen po obstoječih kolovozih, točka pa predstavlja odlično postojanko za izlete po Ljubljanskem barju – bodisi s kolesom ali peš.

 

ŠPORTNI PARK JAMA

Športni park Jama, ki se nahaja v središču Notranjih Goric, obiskovalcem nudi številne oblike rekreacije in možnosti že preživljanje prostega časa – otroška igrišča, igrišča za tenis, balinišče, igrišča za mali nogomet in košarko, igrišče za odbojko na mivki ter tudi 30-metrsko skakalnico, narejeno po načrtih inženirja Stanka Bloudka.

 

RAKIŠKA PLANOTA

Rakiška planota je ena najbolj izjemnih lokacij v Sloveniji, kar izhaja iz njenih naravnih danosti – čudovita narava in zdravilna klima. Uvršča se v kraški svet Velikih Notranjskih planot, s svojo pokrajino in klimo pa privablja številne obiskovalce in nudi odlične rekreativne površine za pohodnike in kolesarje. Vas Rakitna, edino naselje v tem območju, se ponaša tudi z umetnim jezerom, ki je priljubljen točka ribičev in kopalcev, nudi pa tudi prostor za piknike.

V naselju se nahaja tudi MLADINSKO KLIMATSKO ZDRAVILIŠČE RAKITNA, ki z nadmorsko višini 840 metrov nosi naziv edinega srednjegorskega klimatskega zdravilišča v Sloveniji, ki je državnega pomena. Zdravstvena dejavnost se je zaradi ugodnih klimatskih pogojev tu razvila že v tridesetih letih 20. stoletja, saj se tu mešajo zračni tokovi Alp in Jadranskega morja, kar blagodejno vpliva na pljučne bolnike. Prvenstvena funkcija MKZ Rakitna je zdravstvena, namenjena pa je primarno otrokom in mladini. MKZ danes izvaja zdraviliške programe za otroke in mladostnike z obolenji dihal, program reintegracije in rehabilitacije mladostnikov z motnjami hranjenja in/ali čustvenimi motnjami, šole zdravega odraščanja in šolo lulanja – zdravljenje otrok z motnjami mikcije. Zavzemajo se za holističen in strokoven pristop, saj njihove metode zdravljenja vključujejo terapije z živalmi (konji, psi), glasbo, plesom in umetnostjo. MKZ Rakitna je tudi prva institucija v Sloveniji, ki je razvila psihoterapijo s pomočjo konj, za njeno nadgradnjo pa je prejela sredstva iz strani Norveške, Švice in Danske. MKZ Rakitna danes predstavlja prepoznan in moderen zdravstveni center, ki je bil že leta 1995 sprejet v Evropsko združenje za klimatsko zdravljenje otrok. MKZ Rakitna nudi tudi dodatne programe, ki vključujejo letovanje za predšolske otroke in naravoslovne tabore za šolarje. Več na: www.mkz-rakitna.si

Neposredno ob jezeru se nahaja Hotel Rakitna, ki je svoja vrata odprl leta 2010. Ponudba hotela poleg prenočišč vključuje pestro gostinsko ponudbo, nudijo pa tudi druge storitve – wellness, savne, igrišča na prostem (za otroke, odbojka na mivki), organizacijo piknikov, izletov ter drugih družabnih dogodkov. Več na: http://www.effekt.si/hotel-rakitna-slo/

 

UČNA POT RIMSKI ZID – RAKITNA

 Gozdna in arheološka učna pot Rimski zid – Rakitna razkriva pestro naravno dediščino območja, zgodovino poselitve kraja in delovanje človeka na Rakitni. Pot se začne pri jezeru in zaključi pri zapornem zidu iz obdobja Rimljanov (3.st. n.št.), njena celotna trasa pa je dolga 3.100 metrov, pri čemer je višinska razlika 100 metrov. Na učni poti je poudarek tako na živi kot neživi naravi, saj Rakitna predstavlja pomembno življenjsko okolje divjadi in velikih zveri. Organiziranim šolskim in drugim skupinam so nudeni vodeni ogledi učne poti. Več na: http://www.rakitna.si/ucna-pot/

 

SPOMINSKA POT JAMBORA NA RAKITNI

Območje Rakitne je že od nekdaj slovelo kot bogato z dobrim in kvalitetnim lesom, kar so prepoznali tudi v ladjedelnicah v Trstu in les za jambore dobavljali tudi z Rakiške planote. Leta 2019 je minilo 125 let, odkar je bil z Rakitne v Trst prepeljan zadnji jambor, kar 64 m in 9 ton težka smrekova hoja! V spomin na ta dogodek je bila na Rakitni urejena spominska učna pot ter v bližini jezera postavljen replika jambora, ki prebivalce šokira z dejansko velikostjo. Info table, ki stoji po celotni vasi, so dodatno obogatene s slikami akademskega slikarja Veljka Tomana, ki prikazujejo »pot jambora«.

 

POLHARSTVO

Polharstvo ima v občini že večletno tradicijo, saj se ob državni cesti Preserje – Rakitna nahaja Polharski dom s polharsko muzejsko zbirko, ki jo vodi Polharsko društvo Krim. Polharsko društvo se poleg polhanja ukvarja tudi z raziskovanjem in ohranjanjem kulturnega izročila o polhih, v svojem muzeju pa prikazuje življenjski prostor polha, vrste pasti in tehnike lova, vrste plenilcev ter zgodovino društva. Polharska sezona traja od začetka oktobra do konca novembra, društvo pa ob pričetku in zaključku sezone organizira družabne prireditve, ki so dobro obiskane.

 

TURISTIČNE KARTE

Preskoči na vsebino