Rakitna

V osrčju velike gozdnokraške planote leži 800 metrov nad morjem razloženo naselje in počitniški kraj Rakitna. Izredno ugodne bioklimatske razmere, ki jih ustvarja mešanje sredozemskih in alpskih zračnih tokov, so Rakitno naredile za enega najbolj zdravih srednjegorskih krajev v Sloveniji.

Idilična vasica je razdeljena na devet zaselkov (in tri hiše) z svojevrstnimi imeni; Hudi Konec, Boršt, Novaki, Na Klancu, Hrib ipd.

Mimo Rakitne je pred dva tisoč let vodila rimska cesta. Za njeno obrambo so Rimljani zgradili ajdovski zid, katerega ostanki so vidni še danes. Baročna cerkev sv. Križa, ki stoji sredi vasi, se prvič omenja leta 1526. Ima dve stranski kapeli in se ponaša z dvema marmornatima oltarjema, prinesenima iz Bistre v času ukinitve tamkajšnjega kartuzijanskega samostana.

Nekaj rakit, po katerih naj bi se kraj imenoval, zasledimo v Rakitni še danes.

Vsak kraj na Slovenskem, pa naj bo še tako majhen, ima svojo cerkvico; lahko bi rekli, da so cerkvice in kapele okras naše domovine. Baročna cerkev sv. Križa, ki stoji sredi vasi, ima v glavnem oltarju sliko Henrike Langus, slike križevega pota so delo Antona Jebačina, Ivan Šubic pa je izoblikoval kipe. Ob božiču veliko obiskovalcev pritegnejo ročno izdelane jaslice iz korenin, ki jih, vsako leto drugačne, postavlja župnik v pokoju Peter Šetina.
Mešani pevski zbor Rakitna zavzeto deluje že od leta 1986. Nastopa ob raznih prireditvah v domačem kraju in drugod, tudi na samostojnih koncertih. Od leta 1998 deluje tudi moški zbor Fantje na vasi, ki ohranja tradicijo fantovskega petja na vasi.

Zasebna zbirka starega domačega orodja v zaselku Žotov Grič dokazuje, da se je ohranilo še veliko predmetov, ki so jih uporabljali naši predniki.

Ostanki ajdovskega zidu s stražnim stolpom pričajo, da so se tod nahajali stari Rimljani. Takšna obzidja so Rimljani zgradili povsod tam, kjer so bili pomembni prehodi. Na ta način so si zavarovali pridobljeno območje.

Del tega obzidja z ostankom stražnega stolpa je viden še danes, vendar so ga ob odkritju slabo zaščitili in ga je prerasla trava.

Gozdarjenje je že od vsega začetka najstarejša gospodarska panoga tukajšnjih prebivalcev. Pred leti pa se je močno razvila predelava lesa, ki je nekaterim edini vir dohodka.

Pod Novaško goro je naselje počitniških hišic in jezero, v katerem je poleti možnost kopanja, pozimi pa drsanja.

Okoli Rakitne so obširni tereni za tek na smučeh in alpsko smuko, odločite pa se lahko tudi za hojo po krožni poti, ki se začne in konča pri jezeru. Čutiti je utrip kulturnega, športnega, gasilskega, turističnega in upokojenskega društva ter lovske in polharske družine, ki bogatijo življenje na vasi.

Brinarjeva oz. Klanška jelka (domačini ji pravijo ‘ta lepa smreka’) vzbuja pozornost z izredno gosto raščeno krošnjo in predvsem s cipresasto obliko, zaradi katere jo v gozdu sploh lahko najdemo. Krošnje s stebrasto rastjo so pri drevesih zelo redke. Brinarjeva jelka je edina znana takšna jelka pri nas, zato jo uvrščamo med spomenike naravne dediščine.

Poleg ostalih športnih dejavnosti se je pred leti razvilo tudi jadralno padalstvo. Želja po letenju je premamila tako mlade kot tudi starejše. Rakitna s svojo lego in bogato termiko nudi dobre pogoje za letenje.

Je edino srednjegorsko otroško klimatsko zdravilišče v Sloveniji, ki se ukvarja predvsem z zdravljenjem in rehabilitacijo otrok z obolenji dihal. Izredno ugodni pogoji so prvo skupino otrok pripeljali na zdravljenje že leta 1930. Do danes se je zdravilišče razvilo v moderen zdravstveni center, ki se po kakovosti dela in rezultatih lahko primerja s podobnimi centri v Evropi. Tako je bil leta 1995 tudi sprejet v Evropsko združenje za klimatsko zdravljenje otrok.

Rakitna nudi obilico možnosti za rekreacijo v naravi. V zdravilišču so za svoje potrebe odlično opremljeni s športnimi objekti, ki pa so dostopni vsakomur. Poleg igrišč za tenis, odbojko na pesku ter zanimivih igral je na voljo tudi umetna plezalna stena, visoka osem metrov, ki pritegne tako otroke kot tudi odrasle.
V prijetni, čisti okolici jezera z vonjem po borovem gozdičku si lahko vsakdo poišče mir in sprostitev.

Rjavi medved ima v krimskih gozdovih in na rakiški planoti številne brloge. Zavedajmo se, da je tudi on del narave, zato vsem obiskovalcem priporočamo, naj hodijo po obljudenih poteh in si s tem prihranijo nepredvideno presenečenje. Le kje je še možno trideset kilometrov od glavnega mesta države videti in občudovati rjavega medveda v naravi?