Preserje

Gručasta vas Preserje se nahaja ob vznožju hriba s cerkvijo sv. Jožefa, ki se razteza od Podpeči do Rakitne. V vasi je župnijska cerkev sv. Vida, ki jo krasi pomembna zgodnjebaročna arhitektura iz leta 1711. Na južnem delu vasi pod Dolenjo Brezovico se razprostira poplavno kraško polje Ponikve s ponikalnico, na ravnici pod naseljem Kamnik pod Krimom pa leži kraški bruhalnik. Med obronki Slemena, Lopate in Vrha je strnjena hribovska vas Gorenja Brezovica, katere središče vasi zaznamuje votivna kapela iz leta 1926. Med Žalostno goro, priljubljeno božjo potjo, in Tisovcem je skrita vasica Kamnik pod Krimom s staro gotsko cerkvijo sv. Florijana iz 15. stoletja.

Z železniško povezavo Ljubljana-Trst je tudi Preserje pridobilo železniško postajo. Presersko kamnino iz kamnoloma pod Žalostno goro so uporabljali za beton, nasipe železniških prog in izgradnjo cest. Izkoriščanje kamnoloma so pred kratkim opustili in čaka, da ga ozemljijo in zasadijo z drevesi.

Hrib, na katerem stoji cerkev sv. Jožefa, se imenuje Mlečnik. V cerkvi je nad vhodom v zvonik vklesana letnica 1657. Domneva se, da je bila cerkev takrat sezidana. To je bil čas, ko so zelo častili sv. Jožefa in se mu priporočali. Zato je bila ta cerkev božjepotna. Cerkev sv. Jožefa je pomembna, ker prva uvaja obliko osmerokotnika v našo arhitekturo. V notranjosti je velik oltar, odlično delo iz lesa in črnega marmorja, ki pa datira v leto 1686. Po tehniki zidave lahko sodimo, da je delo kraškega stavbarja.

V vasi Gorenja in Dolenja Brezovica so domačini ohranili domača hišna imena, po katerih se poznajo še danes. Učenci OŠ Preserje so z raziskovalno nalogo odkrivali pomen in izvor hišnih imenih, za zaključek pa so vas opremili z značilnimi tablami.

Cerkev sv. Ane stoji na hribu tik nad Podpečjo, od koder je prekrasen razgled po vsem Ljubljanskem barju od Vrhnike do Škofljice. Zato je priljubljen cilj mnogih domačih in okoliških romarjev ter turistov. Cerkev sv. Ane v sedanji obliki je iz konca 16. ali začetka 17. stoletja. Sezidana je na temeljih stare gotske cerkve. Leta 1968 je so domačini obnovili, žal pa notranja obnova ni dokončana, saj je cerkev skoraj brez opreme. Glavni romarski shod je na nedeljo po sv. Ani.

Cerkev sv. Vida v Preserju je prvič omenjena že leta 1321, verjetno pa je obstajala že prej. Sedanja je bila sezidana v baročnem slogu leta 1711, posvetil pa jo je goriški nadškof Mihael Attems leta 1752. Cerkev so poslikali deloma Štefan Šubic, deloma Janez Šubic, veliko kupolo pa slikar Trpin. Orgle so Milavčeve. Zelo lepi kamniti oltarji so izdelani iz podpeškega marmorja in so delo kamnoseške delavnice v nekdanjem kartuzijanskem samostanu v Bistri pri Borovnici.

Med vasjo Preserje in Dolenja Brezovica se razprostira kraško polje Ponikve. Ob dežju je poplavljeno, sicer pa po njem vijuga Kraški potok. Voda odteka skozi požiralnik v nižjo ležečo vas Podpeč. Znani geograf Melik meni, da so Ponikve najmanjše kraško polje v Sloveniji z vsemi značilnostmi.

Nedaleč od vasi Goričiča pod Krimom se nahaja Goriški mah.
Goriški mah predstavlja največje in do sedaj najbolj ohranjeno visoko barje na območju Ljubljanskega barja. Na površini skoraj 19 ha velikih in do dveh metrov debelih šotnih plasteh najdemo pestre vegetacijske združbe od šotnega mahu, rožmarinke, okroglolistne rosike do sestojev puhaste breze, rdečega bora, smreke in krhlike. V jesenskih mesecih nas bodo toplo sprejele in prijetno presenetile za vsako oko nenavadno lepe, medonosne planjave jesenske vrese. Nedvomno gre za zadnji tovrstni biser na Barju.

Pred leti so furmani s konjskimi vpregami vozili v Ljubljano podpeški marmor, gospodinje pa so na tržnico peljale prodajat pridelke. Danes se kočijo, poznano tudi pod imenom zapravljivček, vidi predvsem na posebnih svečanostih, porokah in vaških srečanjih.

Tradicija igranja z belo žogico je v vaseh pod Krimom dolga že več kot 35 let. Namiznoteniški klub ETA Preserje iz Preserja je vzgojil številne mlade talente, ki uspešno tekmujejo v najvišji slovenski ligi.

Polharska družina je aktivna že več let, v njej pa deluje precej članov. V lasti imajo svoj Polharski dom. Vsako jesen pripravljajo lov na polhe in Polharsko noč. Polhi so dragoceni zaradi krzna, masti in mesa. Do nedavnega je bil na ogled tudi polharski muzej (klikni za ogled predstavitve) v zasebni lasti, blizu železniške postaje Preserje.

Veseli vsakega obiskovalca so domačini Preserja postavili lično narejen kozolček, kjer zaželijo popotniku dobrodošlico in srečo na poti.

Zaradi bogatih mešanih gozdov je razvita tudi čebelarska dejavnost, s katero se ljubiteljsko ukvarja kar nekaj domačinov.