Podpeč

Pod sv. Ano, na zahodnem pobočju krimskega pogorja leži obcestna vas Podpeč. Znana je predvsem po kamnolomu, iz katerega pridobivajo znani podpeški marmor. Izkoriščali so ga že Rimljani, ki so celo izkopali nov odsek struge Ljubljanice bližje Podpeči, da so ga s čolni lahko vozili v Emono. Podpeški marmor je bil zelo priljubljen material arhitekta Jožeta Plečnika. V Podpeči je bilo pomembno pristanišče vse do 19. stoletja, ko je bila zgrajena železniška povezava preko Ljubljanskega barja.

Za vas Jezero je najbolj značilno kraško jezero okrogle oblike, ki je z globino 47 metrov najglobje naravno jezero v Sloveniji, razglašeno tudi za naravni spomenik. Vaščani so ponosni na cerkev sv. Lovrenca iz 12. stoletja, stoječo na osamelcu nedaleč od vasi.

Lepa turistična točka privablja poleti številne ribiče, kopalce in sprehajalce, ki imajo obilo možnosti za planinske pohode. Iz Jezera vodi planinska pot do Planince, od koder je čudovit razgled na Barje in njegove osamelce. Na tej planoti je obnovljena cerkev sv. Tomaža. V okolici lahko najdemo več kraških jam. V daljavi se dviguje do višine 1107 metrov nad morjem veličastni Krim.

Podpeška vila je bila zgrajena 1925. leta po načrtih znanega arhitekta Iva Spinčiča, na željo družine Kobi. K objektu sta spadala do nedavnega tudi zunanji bazen in lep park, zasajen s tisami, vrbami, rdečimi bukvami in še nekaterimi drugimi drevesi. Podjetje Hoja jo je leta 1964 odkupilo od lastnice in v njej organiziralo zdravstveno službo za bližnjo in daljno okolico. Sedanji lastnik, občina Brezovica, se je obvezala, da vili povrne nekdanji sijaj.

Apneničarstvo je zelo stara dejavnost, s katero pridobivajo apno za zidavo in beljenje. Ljudsko izročilo pravi, da je kraj po tej obrti dobil celo svoje ime. Kuhanje ali žganje apna je zelo zahtevno opravilo, saj je najprej potrebno v kamnolomu nalomiti apnenec, ga v apnenici zložiti v obok, pri katerem je potebno paziti na natančno zlaganje. Ko je apnenica naložena do vrha, zazidajo vhod in skozi majhno odprtino kurijo od pet do devet dni. Ko je delo končano, se apno hladi več dni, nato pa se v posebnih bazenih gasi.

Iz podpeškega kamna je bilo zgrajenih veliko znamenitih zgradb; v arhitekturi Ljubljane ga je rad uporabljal tudi arhitekt Jože Plečnik. Kamen je domačinom predstavljal zaslužek, zato so se pojavili mojstri kamnoseki, znani daleč naokoli. Iz kamna so izklesani mnogi nagrobni spomeniki, skoraj vsaka starejša hiša pa ima iz njega oblikovana vhodna vrata ali vogale hiše, nekje pa tudi tlake. Danes je kamnolom opuščen, saj je lomljenje kamna ogrožalo okolje. Kljub težkemu kamnoseškemu delu je v Podpeči ostalo podjetje za obdelavo žlahtnega kamna – Mineral. Zdi se, da se bo apneničarstvo v Podpeči ohranilo še naprej, saj je zanimanje za tako pridobljeno apno veliko.

Ko popotnik prihaja v naše kraje, se v njegovi daljavi na pobočju krimskih gozdov blešči mala cerkvica sv. Tomaža na Planinci. Postavljena je bila že leta 1321, ko je bila v njej podpisana neka pomembna, po vsej verjetnosti cerkvena pogodba. Planinca je tudi najmanjši kraj naše občine.

Na malem gričku levo od vasi Jezero že od konca 11. stoletja sameva mala cerkvica sv. Lovrenca, grajena v romanskem slogu in po velikosti enaka cerkvici na Planinci.

Jezero je zavarovano kot naravni spomenik in je zaradi slikovite okolice prijetna izletniška točka. Domačini poznajo legendo o zmaju, ki pravi, da sega voda daleč pod zemljo. V njej leži strašen zmaj, po domače lintvern, ki ima glavo pod cerkvico sv. Ane, rep pa mu sega daleč pod Krim. In kadar z njim zamahne, nastane povodenj. Tu je tudi gozdna učna pot, ki povezuje tudi vse skupnosti in ustanove Ljubljanskega barja.

Ribolov je prijetna sprostitvena dejavnost, ob kateri v lepotah okolja človek prisluhne naravi in svojemu srcu. Jezero je bogato z ribami in tako tudi priljubljeno pri številnih ribičih in ne samo med domačo ribiško družino Barje.

Barje je zaradi ugodnih zračnih tokov eno od najugodnejših preletnih področij v Sloveniji. Ob Ljubljanici so člani Aero kluba iz Ljubljane skupaj z domačini zgradili pristajalno stezo za lahka in jadralna letala.

V Podpeči se začenjajo lepe izhodiščne točke za obisk barjanskih osamelcev, sv. Lovrenca, sv. Ane, sv. Jožefa, Žalostne gore, tu se začenja tudi ena glavnih poti na Krim.

Struga Ljubljanice je prej potekala čez barjanska tla mimo Stržena, sredi polja med Notranjimi Goricami in Podpečjo. Rimljani pa so, da bi si olajšali prevoz dragocenega podpeškega marmorja, strugo speljali prav v neposredno bližino kamnoloma.